-
1 fear
[fiə] 1. noun((a) feeling of great worry or anxiety caused by the knowledge of danger: The soldier tried not to show his fear; fear of water.) strah2. verb1) (to feel fear because of (something): She feared her father when he was angry; I fear for my father's safety (= I am worried because I think he is in danger).) bati se2) (to regret: I fear you will not be able to see him today.) bati se•- fearful- fearfully
- fearless
- fearlessly
- for fear of
- in fear of* * *I [fiə]noun(of pred; for za) strah, bojazen, groza; plašnost; zaskrbljenost, nemirto put the fear of god into s.o. — hudo koga grajatito go in fear for s.o.'s life — bati se za življenje kogano fear! — brez skrbi!, kje neki!fear of death, fear of one's life — smrtni strahII [fiə]1.intransitive verbbati se; spoštovati; trepetati;2.transitive verb archaicprestrašiti; plašitinever fear! — nič se ne boj!, brez skrbi! -
2 virgin
['və:‹in](a person, especially a woman, who has had no sexual intercourse: She was still a virgin when she married.) devica- virginal- virginity* * *[vɜ:džin]1.noundevicathe(Blessed) Virgin religion Devica Marija; kip Device MarijeVirgin Mary religion Devica Marija (Mati božja); astronomy Devica; devičnik; zoology neoplojena samicavirgin's-bower — vrsta srebota;2.adjectivedeviški; nedolžen; čist, nedotaknjen; neoskrunjen, neomadeževan; še nerabljen, nov; neizkušen; ne(na)vajen; zoology ki leže jajca brez parjenjavirgin comb — satje, ki se samo enkrat uporabi za med, a nikoli za zarodVirgin Mother religion Mati božjavirgin soil — neobdelana zemlja, ledina; figuratively nepokvarjena dušavirgin wool technical nova volna (še nepredelana) -
3 bother
['boðə] 1. verb1) (to annoy or worry: The noise bothered the old man.) motiti2) (to take the trouble: Don't bother to write - it isn't necessary.) mučiti se2. noun1) (trouble, nuisance or worry.) sitnost2) (something or someone that causes bother: What a bother all this is!) nadloga•* * *I [bɔðə]1.transitive verbmučiti, dolgočasiti, nadlegovati, motiti, vznemirjati;2.intransitive verbmučiti se, skrbeti; dolgočasiti se, sitnariti; biti zaskrbljento bother one's head about s.th. — beliti si glavo zaradidon't bother — bodi brez skrbi, nikar se ne razburjajII [bɔðə]nounnadloga, sitnost, težava, skrbIII [bɔðə]interjectionpresneto!, preneumno!bother him! — k vragu z njim!bother the children! — presneti otroci!colloquially bother it! — presneto!, vraga -
4 breathe
[bri:ð]1) (to draw in and let out (air etc) from the lungs: He was unable to breathe because of the smoke; She breathed a sigh of relief.) dihati2) (to tell (a secret): Don't breathe a word of this to anyone.) šepetati•- breather* * *[bri:ð]1.intransitive verbdihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati;2.transitive verbvdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)to breathe one's last (breath) — izdihniti, umretito breathe freely — biti brez skrbi, pomirjen -
5 score
[sko:] 1. plurals - scores; noun1) (the number of points, goals etc gained in a game, competition etc: The cricket score is 59 for 3.) rezultat2) (a written piece of music showing all the parts for instruments and voices: the score of an opera.) partitura3) (a set or group of twenty: There was barely a score of people there.) dvajseterica2. verb1) (to gain (goals etc) in a game etc: He scored two goals before half-time.) doseči2) ((sometimes with off or out) to remove (eg a name) from eg a list by putting a line through it: Please could you score my name off (the list)?; Is that word meant to be scored out?) prečrtati3) (to keep score: Will you score for us, please?) beležiti točke•- scorer- score-board
- on that score
- scores of
- scores
- settle old scores* * *I [skɔ:]nounhistory zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov); plural množica, veliko število, obilica; colloquially sreča, lahek uspeh; music partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete); sport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju; American dejanski položaj (situacija); neugodna resnica; nautical žleb v škripcuwhat a score! — kakšna sreča!three score and ten — 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)what is the score? — kakšen je rezultat? (pri igri, športu)he is too fond of making score — rad dosega lahke, cenene uspeheto go off at score figuratively razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetuto pay off old scores — (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)to put down to s.o.'s score — komu v dolg beležiti (zapisati)to quit scores with figuratively poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)II [skɔ:]1.transitive verbvrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu; sport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist; film dodati filmu glasbo;2.intransitive verbbeležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš; archaic American delati dolgovewe shall score by it — s tem bomo imeli uspeh; -
6 trust
1. verb1) (to have confidence or faith; to believe: She trusted (in) him.) zaupati2) (to give (something to someone), believing that it will be used well and responsibly: I can't trust him with my car; I can't trust my car to him.) zaupati3) (to hope or be confident (that): I trust (that) you had / will have a good journey.) upati2. noun1) (belief or confidence in the power, reality, truth, goodness etc of a person or thing: The firm has a great deal of trust in your ability; trust in God.) zaupanje2) (charge or care; responsibility: The child was placed in my trust.) varstvo3) (a task etc given to a person by someone who believes that they will do it, look after it etc well: He holds a position of trust in the firm.) odgovornost4) (arrangement(s) by which something (eg money) is given to a person to use in a particular way, or to keep until a particular time: The money was to be held in trust for his children; ( also adjective) a trust fund) skrbništvo5) (a group of business firms working together: The companies formed a trust.) trust•- trustee- trustworthy
- trustworthiness
- trusty
- trustily
- trustiness* * *I [trʌst]nounzaupanje (in v), trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija; economy trust, kartel, koncernin trust — v shrambi, deponiranon trust — na kredit; na pošteno besedobreach of trust — zloraba zaupanja, verolomstvoto commit to s.o.'s trust — zaupati komu v varstvoto give trust — odobriti kredit, dati na kreditto hold in trust for — hraniti, upravljati za (koga)to leave s.th. in trust with s.o. — zaupati komu kaj, dati v varstvoto place (to put) one's trust in — zaupati (komu), zanesti se na (koga)to watch over one's trust — paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupanaII [trʌst]transitive verb & intransitive verbverjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj); trdno upati, pričakovati, verjeti ( that da), biti prepričan; upati si, tvegatido not trust him with your watch! — ne zaupaj mu svoje ure!trust him to say that! — to je tipično zanj!a man not to be trusted — človek, ki se nanj ne moreš zanestiI trust he is not hurt — upam, da se ni poškodovalto trust o.s. to s.o. — zaupati se komu, zaupno se obrniti na kogacan his word be trusted? — ali lahko zaupamo njegovi besedi?you cannot trust a child in the streets after dark — ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočitiI cannot trust you out of my sight — niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti) -
7 hand
[hænd] 1. noun1) (the part of the body at the end of the arm.) roka2) (a pointer on a clock, watch etc: Clocks usually have an hour hand and a minute hand.) kazalec3) (a person employed as a helper, crew member etc: a farm hand; All hands on deck!) pomočnik4) (help; assistance: Can I lend a hand?; Give me a hand with this box, please.) pomoč5) (a set of playing-cards dealt to a person: I had a very good hand so I thought I had a chance of winning.) karte v roki6) (a measure (approximately centimetres) used for measuring the height of horses: a horse of 14 hands.) dlan (mera)7) (handwriting: written in a neat hand.) pisava2. verb(often with back, down, up etc)1) (to give (something) to someone by hand: I handed him the book; He handed it back to me; I'll go up the ladder, and you can hand the tools up to me.) izročiti2) (to pass, transfer etc into another's care etc: That is the end of my report from Paris. I'll now hand you back to Fred Smith in the television studio in London.) predati•- handful- handbag
- handbill
- handbook
- handbrake
- handcuff
- handcuffs
- hand-lens
- handmade
- hand-operated
- hand-out
- hand-picked
- handshake
- handstand
- handwriting
- handwritten
- at hand
- at the hands of
- be hand in glove with someone
- be hand in glove
- by hand
- fall into the hands of someone
- fall into the hands
- force someone's hand
- get one's hands on
- give/lend a helping hand
- hand down
- hand in
- hand in hand
- hand on
- hand out
- hand-out
- handout
- hand over
- hand over fist
- hands down
- hands off!
- hands-on
- hands up!
- hand to hand
- have a hand in something
- have a hand in
- have/get/gain the upper hand
- hold hands with someone
- hold hands
- in good hands
- in hand
- in the hands of
- keep one's hand in
- off one's hands
- on hand
- on the one hand... on the other hand
-... on the other hand
- out of hand
- shake hands with someone / shake someone's hand
- shake hands with / shake someone's hand
- a show of hands
- take in hand
- to hand* * *I [hænd]nounroka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; plural mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); theatre slang ploskanje, aplavz; stran, smerall hands — vsa posadka, vsi delavcion all hands — povsod, na vseh stranehat hand — blizu, pri rokiby hand — ročno, na roko (narejeno)figuratively clean hands — čiste roke, čista vestfrom second hand — iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričenheavy on hand — dolgočasen, mučenwith a high hand — drzno, predrzno, nadutohand over hand ( —ali fist) — preprijemanje (pri plezanju); figuratively na vrat na nos, hitro, igrajein hand — v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v rokinear at hand — pri roki, blizua niggling hand — nečitljiva pisava, čačkaan old hand — strokovnjak, star lisjakoff hand — nepripravljen, brez obotavljanja, desna stranhands off! — roke proč!on hand — v roki, na zalogi, v breme, prisoten; American pri roki, pri sebiout of hand — nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divjihands up! — roke kvišku!a slack hand — brezdelje, brezbrižnostto (one's) hand — pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolagounder the hand — pod roko, skrivajunder the hand of — podpisani...the upper hand — premoč, nadvladaZ glagoli: to ask for a girl's hand — prositi dekle za roko, zasnubitito be on s.o.'s hands — biti komu na vratu, skrbito come to hand — priti v roke, dospetito change hands — menjati lastnika, priti v druge roketo fall into s.o.'s hands — priti komu v rokefiguratively to feed out of s.o.'s hand — komu iz rok jestito get s.o. in hand — dobiti koga v roketo get off one's hands — otresti se česa, znebiti seto get out of hand — iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nadto give one's hand to — poročiti se s kom, roko komu datito give one's hand on a bargain — v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubitito give s.o. a free hand — dati komu proste roketo give s.o. a hand — iti komu na roko, pomagati, ploskati komuto go hand in hand with figuratively & literatureeral v korak s kom stopatito have a hand for — biti spreten, nadarjen za kajto have o.s. well in hand — dobro se obvladatito have time on one's hands — ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časato let one's temper get out of hand — ne obvladati se, podivjatito lay hands on — vzeti, najti, roko na kaj položitito lay hands on o.s. — roko nase položiti, napraviti samomorto put one's hand in one's pocket — seči v žep, prispevati v denarjufiguratively to put one's hands on — najti, spomniti seto put ( —ali set, turn) one's hands to — v roke vzeti, poprijeti seto shake s.o. by the hand — stisniti komu rokoto show one's hand — ali to have a show of hands figuratively odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namenit shows a master's hand — mojstrsko je, kaže na mojstrato take s.o. by the hand — koga za roko prijeti, figuratively vzeti koga pod svoje okriljeto take in hand — vzeti v roke, lotiti seto take s.th. off one's hands — kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebifiguratively to wash one's hands of — umiti si roke, odkloniti odgovornostto win hands down — z lahkoto dobiti, igraje zmagatiII [hænd]transitive verbvročiti, podati; voditi za roko, spremiti; podati roko v pomoč; ravnati s, znautical zviti jadra; American slang to hand it to s.o. — nekomu povedati, komu poročatiAmerican slang you must hand it to him — to mu moraš pustiti, to mu moraš priznatito hand s.o. in (out of) the car — pomagati komu v avto (iz avta) -
8 matter
['mætə] 1. noun1) (solids, liquids and/or gases in any form, from which everything physical is made: The entire universe is made up of different kinds of matter.) materija2) (a subject or topic (of discussion etc): a private matter; money matters.) zadeva3) (pus: The wound was infected and full of matter.) gnoj2. verb(to be important: That car matters a great deal to him; It doesn't matter.) pomeniti- be the matter
- a matter of course
- a matter of opinion
- no matter
- no matter who
- what
- where* * *I [maetə]nounmaterija, snov, stvar; medgnoj; juridically zadeva, predmet; plural (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok ( for za); predmet, tema, vsebina (knjige); printing rokopis, stavek; važnost (of)juridically matter in controversy — sporna zadevajuridically matter in issue — sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazatiprinted matter — tiskovina, tiskovinepostal matter — vse stvari, ki se lahko pošiljajo po poštias near as no matter — skoraj, za lasas a matter of fact — v resnici, pravzaprava hanging matter — zločin, ki se kaznuje s smrtjono laughing matter — ni šala, resna zadevanot to mince matters — ne slepomišiti, povedati odkritoto take matters easy — nalahko jemati, ne delati si skrbiwhat matter? — in kaj potem?what's the matter? — kaj pa je?what's the matter with this? — je kaj narobe s tem?II [maetə]intransitive verbbiti važen, pomeniti (to komu, za); medgnojiti sedoes it matter? — ali je važno?it doesn't matter — nič ne de, ni važno -
9 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
10 tow
[təu] 1. verb(to pull (a ship, barge, car, trailer etc) by a rope, chain or cable: The tugboat towed the ship out of the harbour; The car broke down and had to be towed to the garage.) vleči z vrvjo2. noun((an) act of towing or process of being towed: Give us a tow!) vleka* * *I [tóu]1.nounvleka, vlečenje; vlečna ladja, šlep, tovorna ladja brez pogonskega strojato have in tow — vleči za seboj; figuratively imeti (koga) na vratu, na skrbito take in(to) tow — vleči, remorkirati; figuratively vzeti v zaščito, v svoje okrilje;2.transitive verbvleči z vrvjo vzdolž obale (čoln, barko); nautical vleči z vrvjo, remorkirati; vleči s seboj; biology vleči (vlečno mrežo) skozi vodo (da bi ujeli poskusne vzorce)II [tóu]nounhodnična preja; zadnje predivo, otre, tulje; zavojno platno -
11 unembarrassed
[ʌnimbaerəst]adjectiveneženiran, ki ni v zadregi; nemoten; brez denarnih skrbi
См. также в других словарях:
skŕb — í ž (ȓ) 1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôlj — prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spáti — spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lè — prisl. (ȅ) 1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona; vzemi, pa le en kos; ekspr. eno uro le daj mir; ni ga udaril, le nahrulil ga je / nav. ekspr.: vsem se je priljubil, ne le domačim; mika ga ne le denar, ampak tudi čast; nima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezskŕben — bna o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dostájati — am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólje — a stil. poljé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právljica — e ž (á) 1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro: pravljica pripoveduje o treh bratih; otroci radi berejo, poslušajo pravljice; bilo je lepo kot v pravljici zelo; dve leti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika